What are you looking for?
Na njenem južnem delu teče reka Kolpa. Nekateri jo imenujejo tudi belokranjska Švica, saj to planotasto dolino nad Kolpo obkrožujejo vrhovi Poljanske gore in Graščice, na sami kanjonski dolini pa so čudovite razgledne točke: Radenska stena, Sodevska stena, Kozice, sv. Anton in na hrvaški strani Orlove stene. Do njih vodijo tudi označene pešpoti.
Reko Kolpo imenujemo tudi »najdaljša slovenska obala«, saj obiskovalci najdejo naravna kopališče po vsem toku te obmejne reke, prav v Poljanski dolini pa je primerna tudi za »bolj zmrznjene«, saj se poleti v Radencih, segreje tudi do 28 stopinj C.

Reka Kolpa sodi med najtoplejše in najčistejše evropske reke. Čistost reke se kaže v številnih redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so se tu ohranile. Tu domujejo redke in ogrožene živalske vrste: vidra; želva močvirska sklednica; ribe upiravec, kapelj, zlata nežica, pohra, pezdirk, zvezdogled, platnica, sulec; potočni piškurji ter školjka navadni škržek.
Sama dolina poleg kopanja, čolnarjenja – raftinga, ponuja še kolesarjenje, plezanje in pohodništvo.

Po najjužnejši slovenski pešpoti

Pešpot ob Kolpi, v dolžini 10,5 km, poteka od Radenc do Damlja, po slikovitem kolpskem kanjonu, po neokrnjeni naravi in po popolnoma neobljudenih delih; kjer se lahko odžejate na izviru Trpotec, vodi večne mladosti. Uživate ob žvrgolenju gozdnih ptic, šumenju reke Kolpe; oči se vam spočijejo ob pogledu na pragozd, ki je na drugem bregu reke,…

V vasici Breg si lahko ogledate edini delujoči mlin na vodni pogon. Malo nižje si lahko ogledate jamo Kobiljačo, najdaljšo belokranjsko kraško jamo. Ustavite se pri »francoskem kamnu«; v »ribju« vidite tudi jate rib, ki tu kar mrgolijo, toliko jih je; malo kasneje pa že prispete v vas Kot, kjer je tudi najjužnejša točka Slovenije. Po dveh kilometrih pa ste že v Damlju, kjer se lahko odpočijete in odžejate.

Pot je namenjena tudi gorskim kolesarjem in konjenikom …

Call Now ButtonPokličite nas